Potsdam, kje je že to? Hmmm … nekje v Nemčiji?
To je bila prva asociacija, ki sem jo dobila ob pogledu na ‘job offered’. Ponudba je bila zelo mamljiva, zato sem jo vzela in po mučnem 2,5 mesečnem čakanju tudi dobila dokumente, da me vzamejo. Vipi!!!
Torej Potsdam. Eno zanimivo povprečno veliko mestece (govorim za nemške razmere) s ~ 150.000 glavami. Je univerzitetno mestece, ki je od Berlina oddaljeno ~ 40 km.
Mesto je znano po velikem številu jezer/c in zelo urejenih parkov. Slovi po palači Sanssouci, ki je na rednem jedilniku vseh turistov, ki zaidejo v te kraje (navadno vsi, ki pridejo v Berlin podnujno obiščejo tudi Potsdam). Palačo obdaja velik park, v katerem pa se nahaja veliko število paviljonov in manjših dvorcev. Mesto je bilo, kot veliko nemških mest, med 2. sv. vojno precej poškodovano. Veliko stavb in celo delov mesta je bilo izbrisanih iz zemljevida. Nemci se od takrat naprej trudijo obnoviti vse kar se obnoviti da. Na novo postavljajo katedrale in dvorce. Vse izgleda zelo lepo, vendar je občutek, ki ga dobiš ob pogledu na take stavbe malce nenavaden. Ker so stavbe zgrajene na novo se vidi, da niso v okolju že n-let in delujejo sterilno in malce tuje. Ponovno postavljanje mesta po starih načrtih precej deli Nemce. Eni so za, drugi spet proti.
Kakšni so kaj ljudje?
V kolikor sem jih do sedaj spoznala so prijazni, ti z veseljem pomagajo, vendar težko navezujejo pristne stike. Dati jim je potrebno čas. Neka splošna ocena, ki sem jo dobila od ljudi, ki so izkusili življenje na območju bivše DDR in BRD, je, da je socialistično okolje pustilo na ljudeh nekaj posledic. Bistvena razlika med Vzhodnim in Zahodnim Nemcem je sproščenost. Zaradi slabših pogojev za delo in manjših možnosti za dostojno življenje tu na vzhodu so ljudje manj sproščeni in imajo manjši smisel za humor kot na zahodu.
Kaj delam?
Delam na Oddelku za klinično prehrano na Nemškem inštitutu za raziskovanje prehrane. Vse skupaj šele dobro spoznavam in lahko povzamem,
da bo moje delo raziskovalno in da bom delala večinoma s celičnimi kulturami in nekaterimi biokemijskimi tehnikami (v večini RT-PCR, ELISA, SDS-PAGE, …). Inštitut je lociran ~ 7 km iz centra skoraj na podeželju. Glavna stavba našega oddelka je vila (od deleč ne bi rekel, da je tam inštitut) okrog nje pa zelo lep in urejen vrt z drevesi in mini park s paviljonom in velikimi gredami vrtnic. Ko sem prišla tja sem rekla: ,,Uau, kako spodbudno okolje.´´ Edina žalost je, da večina tako veliko dela, da tega parka še od daleč nima časa pogledati. 
Za mano je tudi že prvi vikend-trip v organizaciji IAESTE Germany. Vendar o tem več naslednjič. Za prvič bodi dovolj.
Liebe Grüße aus Potsdam!
