IAESTE Slovenija

Za prakso v tujini sem se odločila, ker nasploh zelo rada potujem in odkrivam tuje dežele in njihovo kulturo in zaradi dragocenih delovnih izkušenj, ki mi bodo kmalu zelo koristile, saj sem tik pred diplomo. Po spletu srečnih naključij sem dobila prakso v Montrealu v Kanadi, kar me je sprva zelo navdušilo, kmalu pa porajalo tudi nemalo dvomov in skrbi, saj sem  morala zapustiti dom za kar pol leta. Poleg tega sem si preko luže morala sama poiskati stanovanje. Kanado sem si vedno predstavljala kot precej dolgočasno deželo, v primerjavi z ZDA, kar se je izkazalo za zelo zmotno prepričanje, ampak o tem kasneje

Delovno mesto sem dobila v podjetju Lallemand Inc, ki se ukvarja s proizvodnjo kvasovk in bakterij za pivovarsko in prehrambeno industrijo in ima proizvodnje in laboratorije v Evropi, Kanadi, ZDA, JAR in mogoče še kje… Moje delo (mimogrede – sem absolvetka mikrobiologije) poteka v laboratoriju za propagacije in fermentacije, kjer sem asistentka tehničnega managerja za pivske kvasovke, kar pomeni, da sem zadolžena za enega izmed laboratorijskih bioreaktorjev, v katerem poskušamo optimizirati recepte za proizvodnjo pivskih kvasovk, ki jih potem uporabijo v large scale proizvodnji. Delo vključuje tudi quality control vzorcev, poslanih iz Evrope, fermentacijo piva in seveda, beertasting! Couldn’t be better!  No v bistvu je lahko, ker pivo lahko nesem domov Delovnik je načeloma od 9-5, ampak si ga lahko sama prilagodim, ker je velikokrat potrebno delati več kot 8 ur. Sprva je bilo katastrofalno naporno, ker nisem bila navajena dela v biotehnološkem laboratoriju, ki zahteva veliko več  fizičnega napora kot delo v mikrobiološkem laboratoriju, ampak po enem mesecu sem se vsega navadila. Delo v tem podjetju mi je zelo všeč, predvsem zato, ker imam verjetno najbolj prijaznega in sproščenega šefa, kar jih svet premore in najboljše sodelavce sploh. Tu je vse drugače, kot v Evropi, ljudje so odprti, prijazni, sprejmejo vsakega, ki pride, brez predsodkov, govoric, arogance in podobnih stvari, na katere pogosto naletiš pri nas…

Sam Montreal pa je najboljše mesto za živeti, kar sem jih do zdaj obiskala. Multikulturno, čisto, živahno, polno najrazličnejših možnosti, lepo in oh in sploh J Takega ga naredijo predvsem ljudje, ki tu živijo in prihajajo iz celega sveta. Kje drugje na svetu lahko na metroju v desetih minutah slišiš pogovor med dvema istima osebama v treh različnih jezikih. I love it! Ker je Montreal v provinci Quebec, sta tukaj dva uradna jezika, in sicer poleg angleščine še francoščina, katero se trenutno  učim. Mesto ima približno toliko prebivalcev kot cela Slovenija, pa je vseeno tako majhno, toplo in prijazno. Mesto leži na otoku na reki St. Lawrencea, ki se malo naprej začne lijakasto izlivati v Atlantik in v mesto privablja galebe.  Najlepše je, ko te zjutraj namesto budilke, zbudijo galebi. Tu se počutim skoraj bolj domače, kot doma, kakorkoli nenavadno se to sliši Srečo imam, da zaslužim zadosti, da lahko veliko potujem.  Vsak drugi vikend se kam odpravim, večinoma so to kratki izleti v mesta 3-6 ur vožnje iz Montreal. Ampak o tem naslednjič

Quindio

Hola!

Ker je že nekaj časa odkar so me “posvojili” tu v Kolumbiji, vam pošiljam nekaj utrinkov…

Prispem na letališče v Armeniji (Colombia), s pričakovanjem, da me vsaj čaka taxi. Nakar zagledam 4 navdušene domačine, ki z dvignjenim transparentom »Mitja,welcome to University del Qunindio« pogledujejo proti izhodu. Takoj se vsi zaženejo proti meni, ki sem očitno izstopal iz množice domačinov.

Prijaznost  in ponos, sreča in zadovoljstvo so lastnosti, zaradi katerih se Kolumbijci  uvrščajo med 3 najsrečnejša ljudstva na svetu. Neverjetna lepota in raznolikost narave  je dala poseben čar tem ljudem, ki se niti ne zavedajo dragulja na katerem so se rodili. Zaprtost oz. izoliranost v preteklih desetletjih, zaradi nasilja v državi, je prepečila masovni razvoj turizma in gospodatstva, je pa zato ohranila ogromno krhikh visoko razvitih ekositemov, ki krasijo ta del Južne Amerike in uvrščajo Kolumbijo na drugo mesto po število odkritih vrst živali in rastlin, takoj za Braziljo.

Momotus momota

Kot »estudiente extranjero« živim v prijazni družini pri profesorju stomatologije na univerzi, skupaj še z njegovo babico in mamo, ki skrbi za vse nas. Vsaj kar se tiče pranja perila in pospravljanja je tako poskrbljeno kot v hotelu, tako da me malo skrbi da se ne bom preveč privadil na takšno lagodno življenje.

Kaj bom pa delal? No to je blo tudi prvo, kar so se poleg mene spraševali moji nadrejeni, ko sem prisel na delovno mesto. Kaj te pa zanima? Je blo naslednje vprašanje. No po kratkem pregledu njihovega oddelka, smo ugotovili, da je potrebno kar dosti postoriti v njihovi zbirki insektov, in da bo to moja prva naloga. Sedaj po nekaj tednih dela na CIBUQ smo se že ulaufal, izboril sem si tudi svoj del mize, in pogled skoz okno. Kratica CIBUQ  združuje dve pomembnejši veji v biologiji in to so raziskave biodiverzitete in biotehnologije. Ni vse tako opredalčkano, kot smo navajeni v Evropi,  so pa zaradi tega izredni strokovnjaki in poznavalci svojega okolja v celoti.

Dela za biologe je v Kolumbiji OGROMNO, še sami se ne zavedajo, kaj vse se skriva v deželi razpeti med mogocnimi Andi, ki so tudi najbolj zaslužni, da so ljudje sploh naselili ta območja. Kajti nižje ležeči kraji od 1500 m skoraj da niso poseljeni, so pa zato izredno zanimivi za določeno skupino ljudi, o kateri ne bi govoril, ker je tudi za domačine “tabu” tema.

Salsa, flaške aguardiente, simpatične signorite in vesela družba, nekako tako zgleda zabava v klubih, kjer mize in stoli služijo bolj kot prostor, kjer odložis svoje stvari, ali pa da se spociješ za hip. Ker čez nekaj minut lahko pričakuješ povabilo na salso od prikupnih mladenk Tu vsi znajo pleasat!!! Morem potrdit »legendo« , ki pravi da latino punce obozujejejo evropejce!  Tako pac je, si kr atrakcija, sploh v takem majhnem mestu kot je Armenia z samo 300.000 prebivalci. Zadnič sem celo zasledil na poti v sluzbo na hodnikih faksa, velik rdeč leteči napis…Bienvenido Mitja Krajnc, eseloveno que trabaja en deparamento de entomologia  en CIBUQ!

V tem tednu je še posebej pestro, saj poteka kongres o biološki znanosti z gosti iz cele Latinske amerike in tudi Evrope.  Zanimiva predavanja o novo odkritih vrstah, metodolgijah raziskav, predstavitvami tekočih projektov,..

Congreso nacional de ciencias biologicas (Armenia, Colombia)

Se še javim z svežimi novicami in slikami, predvsem iz kakšnih potovanj okoli, ki jih skupaj z ostalimi praktikanti organiziramo čez vikende..v planu so..

Arheološko mesto San Augustin na jugu države

Bienventura & San Pedro (otok v Pacifiku), službeno

Santa Marta na karibski obali; “sindikalni izlet” 20 ur vožnje z busom v eno smer…

P.S. se opravičujem zaradi napak, ker težko najdem šumnike na tipkovnici

Hasta luego

Mitja

Današnji sestavek popolnoma posvečam škotski zahodni obali, prečudoviti pokrajini in popotnikom, ki želijo odkriti še nedotaknjene predele.

West Highland Way je ime približno 150km dolge transverzale na zahodni obali škotske od Glasgowa do Fort Williama. Arif, član LC Glasgow dobi idejo, da bi bilo lepo opraviti del te poti. Kdo se bo odločil za ta podvig? Koliko ljudi ima primerno opremo in podobna vprašanja se mi pletejo po glavi. Po dolgem čakanju izvem, da nas bo šest, tri deklice in trije dečki… oz. vsi iz planinsko razvitih držav Evrope. Sledi sestanek in pregled opreme, kronična omejitev je šotor, na voljo imamo 4,4kg šotor za kampiranje, plinskih kuhalnikov in posode se ne manjka.

Dan odhoda. Kupimo povratno vozovnico do Fort Williama, šoferja pa bomo nahecali, da nam ustavi nekje na 2/3 poti, kjer pešpot sreča glavno magistralo. Vremenska napoved je obupna, dež cel vikend, mi pa nasmejani krenemo na pustolovščino.

Neprecenljivo… glej slike.

Destinacija zadnjega skupnega izleta je Oban, britanska prestolnica morske hrane (da, tukaj lahko jeste najboljši Fish’n'Chips). Skupina praktikantov je precej manjša, zato tudi bolj obvladljiva na večernem Ceilidhu. To morate enostavno doživeti. Drugi dan obisk in 15km sprehod po Kereri, majhnemu otoku pred Obanom. Naj bo to dovolj za danes. Slike povedo več kot tisoč besed.

Vem, dolgo me ni na spregled (no, mene tako ne, ampak črkic izpod rokopisa mojega računalnika). Tudi zato, ker moja praksa traja enkrat dlje (pa še malo zraven) kot od večine. Tako da imam čas za vse – za blog, za oglede mesta, za oglede Romunije in se mi nikamor ne mudi.

Pogovarjali sva se s kolegico tukaj (ne morem reči prijateljica, ker smo vseeno vsi tukaj prekratko časa, ampak ljudje,  s katerimi se družim, so najbližje kar lahko imaš prijateljem v tako kratkem času) in sva sestavili idealno vsebino za moj post oz. idealno vsebino, ki razlaga mojo bolj odsotnost na blogu:

“We simply don`t have time here. It`s just too good.”

A brez skrbi, vse svoje prebliske si zapisujem običajno na mobitel (ali na prvi papirček, ki mi pade pod kulico in jih potem hranim v denarnici), tako da v septembru, ko gre večina ljudi domov in se bo stanje nekoliko umirilo, lahko pišem vse za nazaj….

Za zdaj pa velja zgornji stavek.

Aja, zakaj pa pečica? Ker je tukaj povprečna dnevna temperatura 42 -47 stopinj Celzija in povprečna nočna temperatura (ob 2h zjutraj) 29 stopinj Celzija. In vlaga ja okoli 65%. Tako, da se tukaj počutimo, kakor da so nas dali v pečico (seveda opremljeno z ustreznim številom komarjev) oz. kakor da smo mokre krpe, ki jih nekdo ožema brez prestanka.

Sicer nam to jemlje kvaliteto spanja, vendar če ni spanja, pa zato ostaja več časa, da smo skupaj in tkemo vezi bodočih prijateljstev.

Zdravo

Evo ga, pa se je končala moja ekskurzija. Ohhh kak je Slovenija lepo zelena,…

Zadnjič sem ostal nekje tam, preden me je obiskal Denis iz Slo.  V službi sem se dogovoril, da bom imel kar pet delovnih dni prosto, tako da sva z Denisom v polni meri prekrižarila Ciper. Najela sva avtuček, spala kjer sva se ustavila, v avtu, na plaži, za volanom…:P In kaj sva doživela ?…Razodetje, da je pri nas še vedno dosti bol luštno živeti kot pa tam doli:D….Ciper kot pokrajna bol spominja na puščavo, temperature poleti presegajo mejo dobrega počutja, cene v lokalih poberejo še tisto malo nasmeha na obrazu kaj ga ostane :ppp,…Tako da ja, bodočim popotnikom predlagam, da se lotijo Cipra v mesecih, ko ni tako vroče, najboljše v začetku jeseni.

Ciper mi je bil zanimiv zaradi politčne situacije. Severni del je pod Turčijo oziroma okupiran s turške strani. J del so Ciprčani oz Grki in potem so tukaj še angleške ozemeljske cone. Na vsakem ozemlju velja suverenost druge države, tako da če v angleški coni narediš prekršek greš na angleško sodišče. To je zanimivo, ker na ozemlju za pol manjšem od Slovenije lahko obiščeš 3 “države”. Za vstop v turški del rabiš vizo, ki ti jo zimprovizirajo na meji. Turška in grška stran se med sabo posebej ne razlikujeta glede razvitosti, opazil pa sem da je na turški strani več smeti. Ko pa se meniš s ciperškim grkom, bo povedal, da je turška stran nevarna, nerazvita in da ne hodit tja. Tak da so neke vrste politično zaslepljeni/zavedeni in to oboji grki in turki. Na Cipru je tudi edina prestolnica v Evropi, skozi katero poteka meja in jo stražijo vojaki, na otoku so še vedno območja z minskimi polji, tukaj še vedno najdemo United Nation vojaške enote, meje s turško stranjo so odprli šele par let nazaj, ko je Ciper postal del EU, je pa kljub vsemu Ciper varna država, lahko bi rekel, da malo bolj kot Slovenija.

In moja služba?… je bila kar težavna. Delal sem v tovarni cementa, 50 let stara razpadajoča tovarna kjer trenutno delajo novo proizvodno linijo, da bodo lahko ostale stare zaprli. Problem je bil, da niso bili nič pripravljeni, da bom jaz prišel dol in so me najprej hoteli podtakniti med vzdrževalno osebje, kar bi pomenilo, da bi fizično popravljal in pucal stroje po stari tovarni cementa. Potem, ko sem en dan privlekel prenosnika v službo so me nekak namestili v tehnični oddelek za novi projekt. Tole pa je blo fejst zanimivo, tam sem se počutil kot da sem zraven ko snemajo eno izmed oddaj na Discovery Chanel… Gradili so velik nov projekt, s polno mednarodnimi izvajalci in vsako jutro so imeli sestanke kjer so se kregali — fejst lepo za videt kak se ljudje iz različnih držav in kultur kregajo. Sčasoma je moja naloga postalo teoretično in kasneje praktično merjenje vibracij motorjev za novo tovarno…tudi zelo velikih motorjev, takšnih z 1,6MW. Sem pa v tej tovarni bil priča kako zgleda čisti kapitalizem. Novo linijo gradi 300 kitajčkov, ki so jih pripeljali za ta projekt iz Kitajske in so vsak dan vse dni v tednu delali od 6 – 18.30 za 240€/mesec !! Živeli pa so poleg tovarne v kolibah. Neponovljiva izkušnja:P…en dan sem zaspal in zamudil službeni avtobus. Sposodil sem si kolo od Nemca in 2h kolesaril čez prijetne hribčke v 40km oddaljeno tovarno…in potem je bilo potrebno priti še domov…čez dan se na Cipru prijetno ogreje in da je zadeva še bolj avanturistična je pihal veter proti meni, tako da sem za domov potreboval skoraj 3h.

Je pa IAESTE družba, torej ostali praktikanti in IAESTE stuff tisto kar je najbolj pomembno. Med sabo smo se lepo razumeli, celo tako lepo da me je praktikant iz Anglije, ki je bil z mano na Cipru v teh dneh že obiskal v Sloveniji in je trenutno tu pri meni v Ljubljani…in še bojo prišli ..:pp

Pozdrav do naslednje prakse !!

Primož T.

Tokratni sestavek posvečam posebnemu človeku, skoraj škotskemu narodnemu junaku, Billy Connollyu. Omenil sem ga že v prejšnem sestavku, v Glasgowu sem postopal po njegovih stopinjah, njegovo potovanje po Škotski pa je osnova za moje spoznanje s Škotsko.

Mnogo ljudi se na IAESTE izmenjavi želi naučiti subtilnosti jezika, tako sem jaz sklenil imeti skoraj škotski naglas in Billy je prava zlata jama. Osnovne napotke pridobim na delovnem mestu, povzamem jih lahko v: uporabi trdi tresoči rr, dolgi e in drugačno intonacijo, lahko pretiravaš. Drugi del obsega besedni zaklad, pogoste osnovne besede: rrabish, tomorro, greet, fu**in (katerakoli beseda), jesus christ ollmaiti, shite, cheers mate,… Tretja stopnja je pozorno poslušanje šoferjev avtobusov, aye in seveda Billy Connolly.

O, kaj bi vam našteval, odprite youtube in pričnite uživati.

Sam pa moram zrihtat gojzarje po zadnjih 50km West Highland Way, zgodbo morda povem naslednjič.

ps. http://www.scots-online.org/dictionary/